Dež.
Že sama misel na podobo naše okolice v času trajanja »obdarovanja« z neba, odvrne večino nas od želje po lovu. Večino, ne pa vseh!
Kaj je lepšega kot sprehod po lovišču, z dežnikom v roki, s puško na rami in štiri nožnim prijateljem ob sebi, si je mislil naš član, utrujen od vsakodnevnih skrbi v prvem mesecu spoznavanja vloge starševstva.
Nenadoma pa… Lajež. Le kaj bi lahko vznemirilo podobo idilične deževne krajine ob 11- ih dopoldan?
Le zakaj se Aja tako vzneseno bojuje z robido. Kaj za vraga…?
In nastal je trajen spomin , po meni znanih podatkih, na uplenitev najtežjega “strica”, kateri se večinoma neopazno sprehajajo po območju naše LD.
Smrekar Srečko