DRUGI ODVZEMI
Stalež divjadi se vzdržuje tudi z drugimi oblikami odvzema, kateri pa so bolj ali manj sprejemljivi predvsem za tiste, kateri ne podpirajo odstrela in je takšna oblika zanje veliko bolj naravna. Ali pa je v resnici res tako?
Osebno sem se tudi sam v preteklosti nagibal k temu, da mora narava večinoma sama poskrbeti za vzdrževanje primernega števila zdrave populacije vseh vrst lovne in ne lovne divjadi oziroma živalstva.
Dokler se nisem včlanil v LD Podbrdo.
Toda, vse oblike odvzema, razen odstrela, so zaradi premajhnega količinskega števila, samo številke. Na velikost populacije nimajo vpliva, razen izbruhov bolezni (kot smo jo imeli v preteklosti s pojavom gamsje slepote in gamsje garjavosti pri gamsih- toda v vednost, da ne bo pomote: ti dve obliki sta v naravi vedno prisotni, toda ne v obliki epidemije ali večjih žarišč). Za epidemijo mora biti prisotnih več faktorjev, kjer pa je po mojem laičnem mnenju, glavni faktor človek in njegov trenutni pogled na sobivanje z določeno vrsto. Ta način je res najnaravnejši, toda samo v skladu s prehransko verigo (zveri), medtem ko nisem enakega mnenja v primeru zmanjševanja populacije, zaradi drugih (virusnih) vzrokov. Počasi, prepočasi ugaša življenjska moč in zadnji meseci, tedni, dnevi bolne divjadi, so daleč od sprejemljivega konca, katerega si običajno zamišljamo zase.
Zveri pa so bile, so in bodo v lovišču vedno prisotne. Dokler nas presenetijo tu in tam smo zvedavi, ko so dnevna srečanja z njimi pogostejša, pričnemo izgubljati notranji mir, ko postanejo njih opažanja že vsakodnevna, pa se pričnemo počutiti ogroženi. In takrat……
Vsakodnevno pa se lahko srečujemo s povozom. Cesta ali železnica. Nobena ne prizanaša. In kar nas takrat najbolj zaboli. Škoda. Če je prizadela nas. Za druge smo brezbrižni. Otopeli.
Kaj pa divjad? Ničkolikokrat ne najdemo divjadi po bližnjem srečanju s avtom. Pa preživi? Večinoma (si mislimo, če jo ne najdemo), velikokrat pa jo najdemo (tudi še s dobršno mero življenjske moči).
Pri večinoma, nočnih srečanjih z vlakom, pa je njena smrtnost dosti večja, ampak tudi to ne pomeni, da najdemo vso, oziroma, da se je ob najdbah, večinoma že vdala v svojo usodo. Res pa je, da smo obveščeni v primeru povoza na železnici, predvsem o povozu jelenjadi, čeprav je povožene srnjadi veliko več.
V LD Podbrdo smo v letu 2022 zabeležili 29 odvzemov divjadi zaradi drugih vzrokov in ne kot posledica odstrela in od tega je bilo 15 izgub kot posledica povoza ( 6 cesta, 9 železnica). Ni veliko, če smo pošteni, najmanj v zadnjih letih, a to ne spremeni dejstva, da so pogledi na kadavre in na njihovo odstranjevanje očem prej v breme, kot v ponos. Je pa nujno potrebno. Težko, zelo težko pa je dopovedati domačinom, da je za spravilo kadavrov odgovorna država, s prenosom odgovornosti na ustrezne službe.
Kljub oddaljenosti nam je Veterinarko higienska služba enota Nova Gorica vedno dostopna (tel. 05 338 37 01) in nam (čeprav včasih malo kasneje, kot bi si želeli), vedno priskoči nasproti.
V letu 2023 smo do 28.02 zabeležili 8 povozov (6 cesta, 2 vlak), kar pa že nakazuje, da bodo prometnice v letošnjem letu pobrale višji davek, kot smo ga zabeležili v zadnjem obdobju.