September
Mesec, ko so lovčeve misli večinoma sestavljene iz pričakovanja, hrepenenja in vznemirjenja. Budilka je običajno nastavljena krepko v temnejši del jutra. Misel, da nikoli ni prezgodaj, še kako vstopa v ospredje. Ampak časa in vznemirjenja ni mogoče ustaviti, lahko ju samo usmerjaš k željenemu cilju. Narava pa, narava ti tako lahko ponudi predvsem trenutke, po katerih nekateri hrepenimo in nas zapolnijo, če le znamo prisluhniti njenemu šepetu.
Krajši dnevi, pogostejše jutranje meglice, močnejša rosa, odpadajoče listje, predvsem pa on.
To je njegov čas
Majhni, veliki, mladi ali pa stari vsi poskušajo nekaj, kar razumejo samo oni. Predvsem pa je njihova boječnost tam nekje v ozadju. Prej neslišni in nevidni ob daljšanju noči, v drugi polovici septembra stopijo v ospredje. Z raznoraznimi “selfiji” nam lepšajo trenutke, kateri na takšen ali drugačen način zapolnijo lovčev vsakdan. Predvsem pa ti “selfiji” in “arije” povečujejo lovčeva pričakovanja.
Med našimi griči, hribi, dolinami in grapami je njegov glas še kako slišen. Do tukaj je za tiste, kateri dojemajo naravo kot nekaj, česar se ne sme spreminjati ustvarjena harmonija. Žal pa se ne zavedajo, da se lahko ustrezna harmonija ustvari samo z zmanjševanjem staleža. In tukaj želeli ali ne, je ključna vloga lovcev. In v lovčevem življenju so trenutno trenutki, ko je v ospredju vse kaj drugega kot misel na koso, motorko ali kramp. Sedaj je čas za ustvarjanje spominov, kateri bodo še leta greli naše duše. Spomini pa so lahko takšnji ali drugačni.
Ta spomin bo še leta mlademu lovcu predstavljal vznesenost ob uplenitvi, katere pa ne bi bilo brez, pravilnega postopka po oddanem strelu.
Nekoč so rekli, kaj še ostane velikim, jaz pa rečem, če bi ta twingo lahko govoril, potem … .
Ne samo twingotov, tudi lovcev je zelo malo(če sploh še kje kakšen je) , kateri bi 160 kg jelena sami (in to ne prvič!!) naložili v … .Zato samo še enkrat: kaj še ostane velikim?
V predelu, kjer se običajno lovci obrnemo, pač nekdo prične šele oprezati za njim. In spoznanje da ni nič težko, če imaš prave prijatelje, kateri te ne vprašajo kdaj, zakaj, kako in ne morem, ampak samo kam, vedno na dosegu roke je vse skupaj enostavno. Vznesenost ob ustvarjanju spomina, pa spomin ohranja še mnoga leta.
Ja ni kaj. Lepo je biti lovec in obenem član LD Podbrdo. Narava nam veliko nudi, samo cvetove in njene sadove je potrebno ubirati s strpnostjo in razumom.
Smrekar Srečko