Sreča ali tudi kaj drugega
Izpostaviti nekaj, kar je lahko za marsikoga moteče, je zelo težko. Čustva in pogledi, kateri posameznika prevzamejo ob predstavitvah uplenjene divjadi, so lahko zelo različni. Od zanosa in ponosa izraženega s prisrčnim stiskom roke so lovcu, do obtoževanja predvsem zaradi zavisti ali drugačnih pogledov na lov, je samo kratek korak. Običajno slike uplenjene divjadi posameznega lovca zavzemajo daljše časovno obdobje. Ni pa to neko napisano pravilo.
Nekateri preživijo ogromno časa v lovišču, ali zaradi dela ali samega izvajanja lova. In ti imajo večinoma v nasprotju z nekaterimi drugimi, oči vedno na »pecljih« zaradi takšnih ali drugačnih trenutkov. Običajno pa takšne lovce vidimo samo takrat, ko jih nekdo (ali pa se sami) izpostavi, zaradi slik uplenjene divjadi. In takrat so občutki zelo »mešani«, saj večinoma predstavljajo osebni pogled na lov.
Kakor koli že, če nekdo upleni v zelo kratkem času (štirih dneh) dva prašiča, dva jelena in srnjaka, prvo pomislimo na srečo. Toda ali je res tako?
16.08
Ko se velika večina “normalnih” ljudi, predaja jutranjemu hladu tam nekje…. , je pač naš lovec z mislimi popolnoma drugje.
Potem pride večer
Po jutranji uplenitvi divjega prašiča je večer prinesel našemu članu trenutek, s katerim nam je nakazal, kateri mesec se približuje. Vendar, če preživiš v lovišču z odprtim očesom več časa, kot je “zaželeno”, potem običajno vsak novi dan prinese zgodbe. takšne ali drugačne.
17.08
In če veš, kje so njegove stečine, potem je veliko lažje izzivati srečo.
19.08
Spet bo nekdo rekel sreča, vendar če veš da je tam nekje, potem pride tudi dan, ko se pota prekrižajo. Samo vztrajati je potrebno.
Različna so pota nas lovcev še bolj pa so različni pogledi na uplenitve enega samega lovca. In po mojem mnenju, pri teh uplenitvah, je bilo vse kaj drugega kot sreča. Samo voljo in zanos v ospredje ter puško na ramo in ven. Tja kjer mislimo da je nekaj….. .Pa čeprav ni nič. Bodo pa zato zgodbe in prigode stopale v ospredje in polnile našo dušo in se bomo vedno veselili pričakovanja jutrišnjega dne.
In prišel je novi dan
20.08
Naš član se je odločil, da bo zgodbo (za sedaj), zaključil, tako kot se je začela. Z uplenitvijo prašiča skoraj na istem mestu ter približno enakem času kot se je pričela.
In nauk te zgodbe: Mogoče pa jutri tudi jaz uzrem, ali ob prebujanju dneva ali pristopu narave k počitku nekaj, kar mi bo ponovno pokazalo, čemu so lovcu namenjena jutra in večeri v prihajajočem času.
Smrekar Srečko