S košnja na Saneku se nekako zaključuje obdobje, ko smo pogosteje vstopali v lovišče ob spremstvu motorne žage, kosilnice, kose, krampa in pa še česa. Različno orodje nam pač omogoča opravljanje različnih del, katera so nujno potrebna za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi, predvsem pa za našo primarno dejavnosti, izvajanje odstrela. Prepričan sem, da so nam planinci, obiskovalci in sprehajalci več kot hvaležni tudi za naš trud, katerega vlagamo v urejanje prehodnosti lovskih, pa tudi planinskih steza. Tako je izražena misel, pusti za seboj tako, kot sam želiš prejeti, v povezavi z medsebojno sprejemljivost, tudi na tem mestu več kot dobrodošla.
Moram pohvaliti naš »trio«, novo sprejetih članov v preteklem letu, za ves trud, doprinos in odnos do dela in pogleda, kaj pomeni biti lovec. Na poti skozi življenje, naj jim bo korak preudaren, misli pa naj jim ne prehitevajo čas.
Udeleženci letošnje košnje na Saneku, se zahvaljujemo Klemnu za golaž in trud, katerega vlaga za delovanje koče in njene okolice.
del sodelujočih
Capudrova snežet
Toda najprej je potrebno….
Veter in Rout
Ampak kjer je želja…..
Temljine. Korak za korakom…, pod budnim očesom nekaterih nam najbližjih
Ni v moji navadi, da nekoga izpostavim, toda….. Nejc. Brez Nejca pa, brez njega enostavno že nekaj let nikjer ne gre. Kjer se dela, tam je navadno tudi on.
V življenju je pač tako. Neljubi dogodki ostanejo vsem v trajnem spominu, prizadevnosti pač ne.
Smrekar Srečko