Človek je že v pradavnini spoznal, da bi za lov divjadi, kateri mu je omogočal preživetje, nujno potreboval učinkovitega, vzdržljivega in zvestega lovskega pomočnika. Pot do udomačitve volka je bila zelo zahtevna, saj je bil volk eden od glavnih človekovih konkurentov in obenem sovražnik. Na koncu je zmagal človekov razum, volka pa izdala njegova prilagodljivost. Tako je iz volka nastal lovski pes, kateri je človeku močno olajšal lov divjadi.

Danes poznamo veliko različnih pasem psov. Vsaka pasma je bila ustvarjena z določenim namenom. Tako, kot se je lov skozi čas spreminjal, so se vzporedno s tem spreminjale tudi pasme lovskih psov. Posledice te selekcije so nam danes prinesle želene cilje. Ustvarjenih je veliko različnih lovskih pasem, vsaka od njih z določenim lovskim namenom.

Že pred ustanovitvijo LD Podbrdo leta 1946 so naši predniki lovci za lov uporabljali lovske pse. Stalež male divjadi, predvsem zajca, je bil velik, saj je bila v boju za preživetje obdelana sleherna ped zemlje. Za lov so uporabljali predvsem ne pasemske goniče, se je pa vmes našlo tudi kakšnega ”čistega” strijana.
Po ustanovitvi LD leta 1946 so se začeli drugačni časi. Kmet, pred tem spoštovan in cenjen, je kar naenkrat zgubil vso veljavo. Večina ljudi je kmetovanje pustila in se zaposlila v tovarnah, katere so takrat rasle kot gobe po dežju. Posledično so se začele obdelovalne površine krčiti in zlati časi za malo divjad so bili mimo.

Z upadanjem števila male divjadi se je večal stalež velike divjadi. Nekdanje njive, travnike in senožeti je začel preraščati gozd. V taki krajini se je število velike divjadi večalo. Naše lovišče sta po dolgih letih spet naselila divji prašič in jelenjad. Bili pa so to zlati časi za slovensko lovstvo in kinologijo. Število lovcev se je večalo, zato se je posledično večalo tudi število vodnikov in vzrediteljev lovskih psov. Začele so se pojavljati nove oblike lova s psi in nove pasme psov.
Takrat so bili v naši LD najbolj priljubljeni istrski gonič, nemški lovski terier in brak jazbečar, kateri so še danes zastopani med nami. Tako kot povsod po Sloveniji sta se tudi pri nas pojavila specialista v delu po krvnem sledu hanoveranski barvar in bavarski barvar, slednji se je pri nas bolj uveljavil zaradi specifičnosti terena.

Med kinološkimi dejavnostmi, ki se v naši LD vršijo danes, so na prvem mestu iskanja po krvnem sledu in oziroma kontrole nastrela. Največkrat iskana divjad je srnjad, sledi jelenjad, gams, divji prašič in muflon. V naši LD so iskanja zaradi same konfiguracije terena oziroma razgibanosti zelo zahtevna in niso primerna za vsakega psa krvosledca, še manj pa za vsakega vodnika psa krvosledca . Na tem mestu bi izpostavili vodnike Feragotto Ervina, Leban Iva, Hvala Dušana, Leban Marka, Pagon Jurija ter Tavčar Branka , kateri so z pomočjo psov krvosledcev pustili na področju kinologije v LD Podbrdo globok pečat. Za nudeno pomoč pri iskanju obstreljene divjadi v preteklem obdobju se vsem navedenim vodnikom iskreno zahvaljujemo.

V letu 2008 smo imeli 20 iskanj in kontrol nastrela, od katerih je bilo uspešnih 6 iskanj.

Trenutni vodniki lovskih psov v LD Podbrdo:

Priimek in ime       Naslov            Pasma                        GSM
——————– —————– —————————- ———–

Poleg krvosledništva se vodniki lovskih psov goničev, udeležujemo tudi skupnih lovov- lovov na zajca, pogonov na divje prašiče in pritiskov na jelenjad. V našem lovišču si je zelo težko predstavljati uspešno izveden lov brez uporabnega psa goniča.

Nekdaj razširjena oblika lova s psi za jamarjenje pa na žalost tudi pri nas zamira. Zavedati pa bi se morali, da je jamarjenje s preizkušenimi psi zelo učinkovito z namenom zmanjšanja staleža lisice, kateri spet grozi steklina.

Lovska kinologija v Sloveniji nazaduje. Vzrokov za to je več. Potrebne bi bile spremembe na področju same ureditve, zakonodaje in večjem poudarku pri izobraževanju na to temo. Posledica tega je tudi upad zanimanja za vodenje lovskega psa, kateri se odraža tudi v naši LD. Mladih kateri se odločijo za lov je vse manj, še manj je pa tistih ki se kasneje odločijo za nakup lovskega psa, kljub temu, da mu v našem primeru LD krije vso kupnino. Nujno bi rabili mlade zagnane vodnike, ampak na žalost je to ………. .

Pregovor: Lovec brez psa , je le pol lovca pa bi v lovstvu moral dobiti večji poudarek .

Pasme, ki se trenutno uporabljajo v naši LD

Kratkodlaki istrski gonič

Zajčji specialist. Odlikuje ga živahen temperament, zavzetost pri sledenju na sledi zdrave divjadi ter vztrajna in glasna gonja. Srednje velikosti, bele barve z oranžnimi rumenimi, ožigi po glavi in trupu, ki ga prekriva fina, kratka, gosta prilegla dlaka.

Alpski brak jazbečar

Kralj podalpskih revirjev. Odličen gonič primeren za delo v srednje gorskih loviščih. Zelo dober tudi kot krvosledec. Nižje rasti, temne jelenje, rjave barve. poznamo tudi brak jazbečarje, črne barve z rjavimi ožigi.

Nemški lovski terier

Vsestransko uporaben lovski pes. Odličen za delo v rovu in na planem. Uporabljamo ga lahko za šarjenje, delo v vodi in za delo po krvnem sledu. Je mišičast, kvadratično grajen pes nižje rasti, črn z rjavimi ožigi, kratke žimaste, priležne dlake.

Bavarski barvar

Specialist za delo po krvnem sledu. Zaradi svoje konstitucije primeren za zasledovanje ranjene divjadi v srednje gorskih in visokogorskih loviščih. Je srednje velik pes, jelenje rdeče do rumenkasto rjave barve, z bolj ali manj temno masko in s kratko, gosto ter priležno dlako.